»Ravno sem videl, kako je Mo Salah dosegel gol proti Aston Villi in popil pol piva, ko se mi je začelo vrteti v glavi. Nagnil sem se naprej, glava mi je padla med kolena. Nekaj minut pozneje sem se zbudil v mlaki krvi, z groteskno zvitim vratom, žena bila na kolenih poleg mene.«
»Trenutno potrebujem veliko družbe. Ostajati tukaj je postalo težje, saj se počutim vedno bolj izoliranega od sveta in vedno bolj obupano želim pobegniti.«
»In tako kot na tisoče drugih sem bil naelektren zaradi besed, ki jih je januarja začel pošiljati v svet na Twitterju, v katerih so bile njegove misli, občutki in spomini, podrobno opisane z izjemno jasnostjo, močjo in zbranostjo.«
»V prihodnjih mesecih bom sodeloval s Hanifom, ko bo te bolnišnične depeše oblikoval v knjigo, in več kot le upam – verjamem –, da bo končni cilj te knjige njegovo okrevanje.«
»Moj prijatelj Salman Rushdie, eden najpogumnejših moških, človek, ki se je zoperstavil najbolj zlobni obliki islamofašizma, mi vsak dan piše in me spodbuja k potrpežljivosti. Moral bi vedeti. On mi daje pogum.«
»Ravno sem videl, kako je Mo Salah dosegel gol proti Aston Villi in popil pol piva, ko se mi je začelo vrteti v glavi. Nagnil sem se naprej, glava mi je padla med kolena. Nekaj minut pozneje sem se zbudil v mlaki krvi, z groteskno zvitim vratom, žena bila na kolenih poleg mene.«
